Primorsko skupino Eskobars smo v Novostih dneva večkrat predstavljali, danes jih z novo skladbo iz njihovega aktualnega albuma »Ni dovolj«. Skladba in nova plošča Bele zastave orisuje življenje v današnjem času. Življenje, ki ga živimo v osami, med štirimi stenami, obkroženi z ekrani, ki nam krojijo realnost. Tako smo neprestano izpostavljeni (ne)resničnemu življenju drugih, senzacionalizmu, negativnim informacijam, zato postajamo vse bolj nezadovoljni, pasivni, vdani v usodo, ki je pravzaprav nočemo. Bele zastave opominjajo, da je življenje treba živeti in ne le nemo spremljati. Ni časa za bele zastave in ne čakajte doma, da minevajo leta!  Eskobars v tem predprazničnem času pripravljajo posebno 'akcijo', saj se bodo svojim sovrstnikom predstavili v akademskem okolju. V kratkem bodo namreč obiskali nekaj fakultet, kjer bodo pripravili kratke akustične koncerte. Ob tem seveda tudi sicer ostajajo koncertno aktivni po vsej Sloveniji.

Jaša Hedžet Jajo: bass guitar Samo Turk: guitar, guitar synth and vocals Tomi Toth: vocals and noises Gregor Brajkovič: drums and vocals Tomi Valant: wave enchanting Predstavitev prvenca Ever Wordless, izdan lani pri založbi Subkulturni azil/Akord records. Toxine ni strup. Je predvsem koncept, ki želi opozoriti na to, da je toksičnosti, ki preveva družbo, razstrupitev implicitna. Modus operandi Toxine je ukoreninjen v neprestanem razgibanem ustvarjalnem toku izključno avtorske glasbe, družbenega komentarja in želje po širjenju kanala, skozi katerega komunicira in se izraža. Viden in slišen rezultat glasbenega sobivanja članov Toxine je gost, večplasten zvok, kjer se bratijo funk, progresivni rock, drum n`bass, jazz, house, pop in mestoma ščepci metalskih ritmov. Toxine igra na polno: dopušča si melanholijo in cepetavo razigranost, zvrsti meša polnokrvno, glasbo pa poganja med občinstvo pulzirajoče in brezkompromisno. Poživljajoč strup, ki poslušalčevim ušesom še kako dobro dene.