Janez Štros

Po uspešni predstavitvi svojih del na Dunaju, v Londonu, Bruslju in Tivatu se Janez Štros predstavlja v Prulčku.

Janez Štros se v svetu likovne umetnosti počuti zelo svobodnega. Pri slikanju si ne postavlja nikakršnih motivnih ciljev. Roka sledi notranjemu klicu, slikarski zapisi pa privrejo iz njega samega, brez zadržkov in cenzure. Prizori nastajajo spontano ter predstavljajo podzavestno sproščanje avtorjevih notranjih vzgibov, njegovih osebnih čutenj, stanj, spominov in spoznanj. S tem uresničuje pristop, ki se je uveljavil z Bretonovim manifestom in teorijo o podzavesti.

Slikovni organizmi so grajeni večplastno. Nanosi barve se nizajo drug ob drugem, se prekrivajo, sintetizirajo in razblinjajo. Tako nastajajo posebne slikarske zlitine. Barve so avtorjeve neločljive spremljevalke. Njim zaupa svoja intimna notranja razpoloženja. Barva ima namreč, tako kot zvok v glasbi, najbolj neposreden dostop do duše, je ugotavljal že Vasilij Kandinsky.

V slikarskih svetovih Janeza Štrosa se na nivoju prividnega vendarle porajajo oblike, ki asociirajo na konkretno stvarnost. Odkriti pa jih mora vsak gledalec sam.

Anamarija Stibilj Šajn