TANJA-PINA ŠKUFCA







Likovna dela Tanje-Pine Škufca so dolgo predstavljala slikarkino subtilno prisluškovanje krajinskim motivnim vzpodbudam. Na začetku ustvarjalne poti je navdušenost nad motivom izražala s skrbnim sledenjem elementom ilustrativnosti. Na nadaljnji poti je svet videnega in doživetega ostal inspirativen, a avtorica se ni več odločala za njegovo klasično (re)interpretacijo, saj je želela preseči njegovo podobo, jo spremeniti v povsem avtentično likovno in vsebinsko transformacijo. Motive je obdelovala z najbolj intimnimi mislimi, ki so se v likovnem nagovoru reflektirale z materialno polnimi barvnimi nanosi, z odločnimi, tekočimi, širokimi in krepkimi potezami, z barvami, ki so prinašale resničnost in hkrati slikarkino (ob)čutenje te resničnosti, ki so izražale njen oseben, subjektiven odnos do stvarnosti, ki je skozi izrazitejša barvna naglaševanja in drobna formalna preoblikovanja dajala ekspresivni utrip ali pa se je skozi zanimanje za barve in svetlobe potopila v impresivne slikarske vode, ki so pot v globino nadaljevale tudi z izrazito sublimacijo. Tako so njeni krajinski izseki vse bolj postajali »paysages de l'ȃme«.
Še več osebnih čutenj, doživljanj in čustvovanj je avtorica prelila v svoja najnovejša dela, v katerih se posveča novemu tematskemu izhodišču – ženskemu aktu. Tako od lanskega poletja nastaja cikel slik, v katerem so protagonistke dogajanja (pol)gola ženska telesa. Čeprav so utemeljena na klasičnem figuralnem podobotvorju, jih zaznamujejo dragoceni osebni, intimni pristopi. Razkriva jih kompozicijsko, barvno in modelacijsko svobodneje in sodobneje občutena obravnava motivnega izhodišča, ki predstavlja sproščanje avtoričine čutne, čustvene in elementarne slikarske moči. Z motivnimi izbrankami, kot so Venere, Afrodite in najrazličnejše vile, ki pripadajo predkrščanski mitologiji, se avtorica sooča s simbolnimi arhetipskimi pojmovanji ženske skozi različna zgodovinska obdobja in mitološka ozadja. Preko vlog in poslanstev ženske ter z razkrivanjem njihovih telesnih čarov na simbolen način pripoveduje o lepoti, ljubezni, plodnosti. Sporočilnost dodatno podkrepi ozadje, ki pripada različnim krajinskim okvirom. Čeprav je najpogosteje abstraktno obravnavano, pa z barvami in svetlobami pojasnjuje zgodbo o upodobljenki.

Anamarija Stibilj Šajn

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Urbani avgust

Dnevi jazza